Bloggfęrslur mįnašarins, september 2011

Undarlegt efni

Skyr 2

Oft vakna fleiri spurningar viš fornleifarannsóknir en žęr mörgu sem fyrir voru.

Fornleifafręšingar geta alls ekki svaraš öllum spurningum sjįlfir, žótt stundum gęti svo virst ķ fljótu bragši. Žeir hafa ašra sérfręšingum sér til hjįlpar, oft fęra nįttśruvķsindamenn, sem rįša yfir tękjum og tękni sem fornleifafręšingar kunna ekkert į. Žetta žżšir žó ekki aš fornleifafręšingar hafi, eša žurfi aš hafa blinda trś į žvķ sem tęki annarra fręšimanna segja. Tęki eru bśin til og stjórnaš af mönnum og tęki geta žvķ gefiš rangar nišurstöšur. Errare machinam est.

Fornleifafręšingar standa oft frammi fyrir vandamįlum vegna žess aš nįttśrvķsindamenn lķta į vandamįl og lausnir į annan hįtt en menn ķ hugvķsindunum. Ķ nįttśruvķsundum eiga hlutirnir žaš til aš vera ekki afstęšir fyrr en sżnt er fram į aš tękin og tęknin dygšu ekki til. Tökum dęmi. Fornleifafręšingur fęr gerša kolefnisaldursgreiningu sem sżnir nišurstöšuna 600 e. Kr. +/- 50  Hvaš gera fornleifafręšingar ef slķk nišurstaša fęst śr sama lagi og mynt sem er frį 1010 e. Kr. ? Tęki geta ekki alltaf svaraš öllum spurningum, žó stundum gęti svo virst. Tęki eiga žaš lķka til aš skapa fleir spurningar en fyrir voru. Žannig eru vķsindin. Žį leitum viš lausna, eša sum okkar.

En hér ętlaši ég aš segja frį rannsókn sem er "pottžétt", žótt gömul sé. Fyrsta nįttśrvķsindalega greiningin sem gerš var fyrir fornleifafręšina į Ķslandi var gerš ķ Kaupmannahöfn įriš 1886 af Vilhelm Storch forstöšumanni rannsóknarstofu ķ lanbśnašarhęgfręšilegum rannsóknum (Landųkonmiske Forsųg) viš Konunglega Landbśnašarhįskólann į Frišriksbergi. Nišurstöšurnar birti hann fyrst ķ litlum bęklingi į dönsku, sem gefinn var śt  ķ Kaupmannahöfn af Hinu ķslenzka Fornleifafélagi, sem bar heitiš

Kemiske og Mikroskopiske Undersogelser af Et Ejendommeligt Stof, fundet ved Udgravninger, foretagne for det islandkse Oldsagssalskab (fornleifafélag) af Sigurd Vigfusson paa Bergthorshvol i Island, hvor ifųlge den gamle Beretning om Njal, Hans Hustru og Hans Sųnner indebręndtes Aar 1011.

Siguršur Vigfśsson forstöšumašur Fornminjasafnsins, sem žį var į loftinu ķ Alžingishśsinu ķ Reykjavķk, hafši samband viš Vilhelm Ludvig Finsen ķ Kaupmannahöfn og sendi honum nokkur sżni af undarlegu efni, sem hann hafši grafiš upp į Bergžórshvoli įriš 1883 (sjį grein Siguršar Vigfśssonar). Žetta voru hnullungar af hvķtu efni, frauškenndu, sem Siguršur og ašrir töldu geta veriš leifar af skyri Bergžóru. Vilhjįlmur Ludvig Finsen (1823-1892) leitaši til nokkurra manna til aš fį gerša efnagreiningu vķsušu allir į  Vilhelm Storch, sem rannsakaši efniš mjög nįkvęmlega og skrifaši afar lęrša grein sem nś er hęgt aš lesa ķ fyrsta sinn ķ pdf-sniši hér. Greinin birtist einnig ķ ķslenskri žżšingu ķ Įrbók Fornleifafélagsins įriš 1887, sjį hér.

Storch Vilhelm Storch (1837-1918)

Til aš gera langt mį stutt, žį var Storch mjög nįkvęmur og varfęrinn mašur, sem velti öllum hlutum fyrir sér. Hann gaf engin įkvešin svör um hvort sżni 1 (sjį mynd) vęri af skyri, en hin sżnin 2-4 taldi hann nęr örugglega vera af osti. Storch fékk Vilhelm Finsen til aš senda sér skyr frį Ķslandi til aš geta gert samanburš ķ efnagreiningunni. Storch gat meš vissu sagt aš leifar mjólkurleifanna frį Bergžórshvoli hefšu veriš ķ tengslum viš tré sem hafši brunniš, enda fann Siguršur Vigfśsson efniš undir 2 įlna lagi af ösku.

Siguršur Vigfśsson

Siguršur Vigfśsson (1828-1892) i kósakkafornmannabśning sķnum

Samkvęmt Storch var žaš lķklegast ostur Bergžóru og Njįls frekar en skyr, sem Siguršur Vigfśsson gróf nišur į įriš 1883. Kannski skildi Storch žó ekki alveg framleišslumįta skyrs, en skyr er ķ raun ferskur sśrostur.

Gaman vęri aš fį gerša greiningu į efninu aftur, svo og aldursgreiningu. Žaš eru enn til leifar af žvķ į Žjóšminjasafninu. Fornleifur vill vita hvor slett var skyri eša hvort žaš var ostur sem kraumaši undir brenndri žekju Bergžórshvols. Osturinn/skyriš gęt vel veriš śr meintri Njįlsbrennu įriš 1011, žótt menn hafi lengi tališ rśstirnar žar sem rannsakašar voru į 5. įratug sķšustu aldar vera frį 11. eša 12. öld. Sjį grein Kristjįns Eldjįrns og Gķsla Gestssonar. Tvö sżni, eitt af kolušu birki sem kolefnisaldursgreint var ķ Kaupmannahöfn (K-580) og hitt af kolušu heyi og korni, sem aldursgreint var ķ Saskachewan (S-66), śtiloka ekkert ķ žeim efnum, en aldursgreiningarnar voru reyndar geršar ķ įrdaga geislakolsaldurgreininga. Sjį hér.

K 580

S-66 

Ašrir fręšingar velta svo fyrir sér öšru undarlegu efni og óefniskenndara ķ Njįlu, eins og hvort Njįll hafi veriš hommi, og er žaš af hinu besta. En ég tel žó aš osturinn į Bergžórshvįli hafi frekar lokkaš aš unga menn eins og Gunnar į Hlķšarenda, en vel girtur Njįll Žorgeirsson.  

Begga meš bita af Njįlu

Er nema von aš Gunnar į Hlķšarenda hafi veriš eins og grįr köttur į Bergžórshvoli, žegar nóg var žar til af ostinum? Hvįllinn hefur lķkast til veriš Dominos Pizza sķns tķma.


Fiskur frį Ķslandsmišum ķ hollensku skipi ?

Tunnubotn śr SO1

Jólanótt įriš 1593 sukku 24 skip ķ aftaka sušvestanstormi viš strendur Hollands į grynningum alręmdu viš eyjuna Texel. Tališ er aš um 1050 sjómenn hafi farist žessa nótt. Eitt af žeim skipum sem fórust ķ žessu mikla óvešri var rannsakaš af fornleifafręšingum į įrunum 1987-1997. Verkefniš er hluti af miklu stęrra verkefni nešansjįvarfornleifafręšinga hjį stofnun fyrir nešansjįvarfornleifafręši (ROB/NISA, sem ķ dag er hluti af Rijksdienst voor het Cultureel Erfgoed) ķ Hollandi. Skipiš sem hér greinir frį hefur fengiš nafniš Scheurrak SO1. Žaš var stórt hollensk verslunarskip, 34 metrar aš lengd og 8 metrar breytt. Skipiš var byggt eftir 1571 samkvęmt trjįhringaaldursgreiningu.

Lestar skipsins voru fullar af korni frį Eystrasaltslöndum er žaš sökk, en einnig fundust ķ skipinu nķu tunnur į efstu lest og žremur žeirra voru miklar leifar af fiski. Fiskur žessi hefur veriš rannsakašur og er lķklegt aš žetta hafi veriš skreiš sem veidd og unnin ķ noršurhöfum og žį lķklega viš Ķslandsstrendur.

Skreiš 

Fornvistfręšingurinn Dick C. Brinkhuizen skrifaši įriš 1994 merkilega grein, sem ég fékk eintak af hjį kollega mķnum į Sjóminjasafninu ķ Amsterdam (Nederlands Scheepvaartsmuseum). Brinkhuizen kemst af žeirri nišurstöšu, aš fiskurinn ķ tunnunum hafi mestmegnis veriš žorskur (Gadus morhua), en einnig var žar aš finna keilu (Brosme brosme) og löngu (Molva molva). Brinkhuizen telur aš fiskurinn hafi veriš matur įhafnarinnar. Sjįiš einnig safn merkilegra forngripa sem fundust ķ skipsflakinu Scheuraak SO1 hér.

Fiskibeinin eru skorin/hafa skuršarmerkri į žann hįtt aš enginn vafi getur leikiš į žvķ aš fiskurinn hafi veriš verkašur sem skreiš. Taldi Brinkhuizen lķklegt vegna stęršar fisksins og tegundanna, aš hann sé ęttašur śr "noršurhluta Noršursjįvar eša t.d. frį Ķslandsströndum". Žaš sķšasta er nokkru lķklegra, vegna žess aš skreišarverkun var lķklega erfiš į svęšum viš Noršursjó.

Leifar žeirrar skreišar sem fannst ķ SO1 flakinu, er lķklega žaš sem hér fyrr į öldum var kallašur Malflattur fiskur į Ķslandi, eša plattfiskur į Hansaramįli eša stokkfiskur. Malflattur fiskur var einnig kallašur kvišflattur eša reithertur.              

Bein frį SO1
Dökku svęšin eru žeir hlutar beinanna sem fundust ķ tunnunum og lķnurnar gefa til kynna hvar skoriš hefur veriš og hvernig. 

 

Žżska öldin (16. öldin) sem ķslenskir sagnfręšingar kalla svo, var kannski ekki meira žżsk en nokkuš annaš. Viršist sem Hollendingar/Nišurlendingar hafi ķ Hansasambandinu gert sig mjög heimankomna į Ķslandi į 16. öldinni. Verslunin į žessum tķma ķ Hansasambandinu var alžjóšleg ķ vissum skilningi. Fiskinn gętu Hollendingar hafa keypt ķ Brimum, en alveg eins hafa sótt hann sjįlfir.

Ķ dag er reyndar hęgt aš rannsaka hvašan fiskur sem finnst viš fornleifarannsóknir er uppruninn meš DNA- rannsóknum. Hefur ritstjóri Fornleifs fariš žess į leit viš žį stofnun ķ Hollandi, sem sér um minjar frį SO1, aš hśn hafi samvinnu um rannsókn beinanna frį SO1 viš ķslenska fornleifa- og lķffręšinga.

Kynning į skipinu į YouTube
 

Mynd efst: Tunnubotn og fiskibein śr SO1.

Ķtarefni:

Brinkhizen, Dick C. 1994: "Some notes on fish remains from the late 16th century merchant vessel Scheuraak SO1": Offprint from: Fish Exploitation in the Past; Proceedings fo the seventh meeting of the ICAZ Fish Remains Working Group. Edited by W. van Neer. Annales du Musée Royal de l“Afrique Centrale, Sciences Zoologiques no 274, Trevuren, 197-205.

Lśšvķk Kristjįnsson: Skreišarverkur. Ķslenzkir Sjįvarhęttir 4, s. 310-316.

Allaert van Everdingen 17. öld
Vatnslitateikning eftir Allaert var Everdingen (ca. 1650). Teylers Museum Haarlem. Klikkiš į myndina til aš sjį hana stęrri. Er žetta mynd frį Ķslandsströndum?

Veni Vidi Vici

Gullhringur fundin į Žingvöllum

Αlltaf finnst eitthvaš skemmtilegt ķ jöršinni.

Voriš 2009 fannst forlįta gullhringur vestan viš Žingvallakirkju. Žetta kom ķ fréttum og sumariš 2009 var gripurinn kosinn gripur mįnašarins į vefsķšu Žjóšminjasafns Ķslands. Žar, eins og ķ frétt Morgunblašsins, var žvķ haldiš fram aš žetta vęri innsiglishringur og aš į honum stęši F og I, og aš žar vęri jafnvel hęgt aš sjį kórónu og skjöld.

Ég var spuršur um įlit mitt į žessum grip. Ég var sammįla žvķ aš hringurinn vęri śr gulli og aš steinninn vęri blóšsteinn (heliotrop). Ég taldi af myndum aš dęma, aš gullkarat hans vęri mjög lįgt.

Ég er hins vegar ekki sammįla sérfręšingi Sešlabankans um įletrun žį sem skorin er ķ stein hringsins. Sérfręšingurinn er oft fenginn til aš tjį um sig um įletranir og myntir.

Ķ stein hringsins er skoriš  A ω og I sem ekki žżšir neitt annaš en Alfa, Omega Ω (meš litlum staf) og Iesous, skrifaš upp į grķsku. Skammstöfun fyrir Jesśs, Upphafiš og Endinn.

Til aš kóróna žetta, er žaš sem sérfręšingur Sešlabankans taldi vera kórónu, žrjś V, V V V, sem samkvęmt žessum fornleifafręšingi er skammstöfun fyrir Veni, Vidi, Vici. Žessi fleygu orš Cęsars hafa oft veriš tengd Jesśs, sem kom sį og sigraši.

Veni Vidi Vici

Žjóšminjasafn Ķslands sęttir sig örugglega ekki viš žessa tślkun, enda ķ engu greint frį henni į vefsķšu safnsins. Ekki óskaš eftir störfum mķnum og skošunum framvegis įriš 1996. Žaš gildir vęntanlega fyrir nišurstöšur mķnar og įlit lķka.

Innsiglishringur, er gripur mįnašarins ķ jślķ 2009 kannski ekki, og ekki hringur Jesśs. En nęsta lķklegt tel ég aš hann sé frį 18. eša 19. öld. og gęti jafnvel veriš frķmśrara- eša regluhringur.

Leyfi ég mér aš minna į önnur innsigli sem ég hef skrifaš um. Sjį t.d. hér.

Fęrsla žessi birtist įšur hér žann 26.11.2009

ω


1. getraun Fornleifs

Getraun 1 Fornleifur
 

Rķšum nś į vašiš meš fyrstu fornleifagetraun Fornleifs. Gripurinn į myndinni er getraunin. Svariš vinsamlegast eftirfarandi spurningum:

Hvaš er žetta og śr hvaša efni?

Hvašan er gripurinn?

Frį hvaša tķma er hann?

Hvenęr kemur žessi gripur śt?

Žiš hafiš viku til aš svara. Skrifiš svör ykkar ķ athugasemdir. Gripurinn er 16,2 sm aš lengd.

Fornleifafręšingar og ašrir sérfręšingar, nema tannlęknar, eru śtilokašir frį žessum leik.


Nęla frį Vaši

Allmargir gripir sem ęttašir eru frį austurhluta Skandinavķu og löndunum viš botn Eystrasalts hafa fundist ķ jöršu į Ķslandi. Sumir žessara gripa eru greinilega geršir žar austur frį, en ašrir eru undir stķlįhrifum žašan. Ķ raun hafa fundist fleiri gripir frį Eystrasaltslöndunum noršanveršum en gripir sem óyggjandi er hęgt aš tengja Ķrlandi eša svoköllušum keltneskum stķlįhrifum.

Nęlan frį Vaši ķ Skrišdal 2
Ljósm. Ķvar Brynjólfsson. Žjóšminjasafn Ķslands.

Nęlan frį Vaši ķ Skrišdal ķ Sušur-Mślasżslu fannst ķ kumli įriš 1894 en kom į Forngripasafniš tveimur įrum sķšar, Žaš er til góš lżsing į fundi hennar frį 1897 eftir Stefįn Žórarinsson:

Žess skal žį fyrst getiš aš žessi stašur er rétt fyrir utan og ofan tśniš į Vaši  į snöggu grasbarši. Žannig var variš aš utan af žessu barši hefi blįsiš, grasrótin og moldin, sem mun vera c. 3 kvartél į žykkt ofan į aur. Svona hefur haldiš įfram aš blįsa upp žar til komiš var aš beinunum, žį lomu žau ķ ljós. Aušvitaš sįst ekki nema höfuškśpan sem upp var komin, en žegar grafiš var svo sem 4-5 žuml., og sumstašar ekki nema 2-3 žuml., žį komu öll beinin ķ ljós. Öll mannabeinin sįust bęši tįbein og fingur, nema hvaš ryfbein og hryggur var farin aš fśna, žar sem innżflin höfšu legiš

Eftir žvķ sem eg žekki best til įtta, žį lįg mašurinn frį hį noršri til hį sušurs, žannig aš höfušiš snöri sušur, en fęturnir noršur. Beinin lįgu öll reglulega, og var auš séš, aš viš žau hefši aldrei veriš įtt. -  Sverš žaš sem sumir segja aš hafi fundist hef ég ekki getaš fengiš įreišanlegar sagnir um, enda hefši ég best getaš trśaš, aš žaš vęri ósatt? En Björn į Vaši segiš žaš satt vera aš žar hafi fundist hnappar nokkuš einkennilegir, en vķst eru žeir tapašir. Brjóstnįlina fann eg af žeirri įstęšu aš žegar ég sį höfuškśpuna, žį fór eg aš grafa žar nišur og fann eg žį strax nįlina hjį hįlsinum.

Ég tók öll beinin saman og gróf žau ķ sama staš nišur, žó nokkru dżpra. Žess skal getiš aš baršiš er ekki blįsiš lengra upp inneftir en rétt yfir beinin, svo fleiri bein geta ef til vil veriš žar. Sendi form. Forngripasafnsins mann hér austur žį er ég jafnan reišubśinn aš gefa žęr upplżsingar er ég get af žessum fundi mķnum.

Borrodżriš frį Vaši

Žessi hringlaga nęla, sem er śr koparblöndu, er steypt og lokuš aš aftan meš plötu sem nįl er fest į. Bronsplatan, sem hangir ķ kešjunum og sem į eru leifar af gyllingu, er meš skrautverki ķ Borróstķl. Nęlan, kešjurnar og axalaga plötu sem hanga į žeim benda til stķlįhrifa frį baltnesku löndunum eša Rśsslandi og aš hśn sé frį 10. öld. Svipašar nęlur finnast ķ Finnlandi, noršur ķ Žrumu (Troms) ķ Noršur-Noregi, en finnast hins vegar ekki ķ sunnan- og  vestanveršri Skandinavķu. Austręnir hlutir finnast afar sjaldan žar. Tvęr mjög lķkar nęlur hafa fundist į Ķslandi.

Baltneskir, rśssneskir og finnskir gripir, sem finnast ķ Noršur-Noregi, eru jafnan tengdir samķskri bśsetu eša verslun Sama į žessum slóšum. Samar, sem įšur voru kallašir Lappar, hlutu ekki veršskuldaša athygli ķ fornleifafręšinni fyrr en fyrir nokkrum įratugum, og ekki eru mörg įr sķšan žessi frumbyggjar Skandķnavķu voru var nefndir ķ bókum um vķkingaöldina. Žjóšernisnęrsżni norręnnar fornleifafręši og sagnfręši gerši žaš aš verkum aš hlutu Sama ķ menningu jįrnaldar gleymdist og aš žeir voru jafnvel taldir óęšri Skandķnövum. Žótt enn sé vinsęlt aš sjį Sama ķ hlutverki nįttśrubarnsins eru fręšimenn nś sammįla um mikilvęgi žeirra fyrir menningar- og verslunartengsl ķ Noršur-Skandinavķu į jįrnöld og mišöldum.

Verslunarhęfileika Sama könnušust fyrstu landnemar į Ķslandi vel viš, enda margir žeirra ęttašir śr nyrstu hérušum Noregs og voru  jafnvel af samķskum ęttum. Rannsóknir danska mannfręšingsins Hans Christian Petersens  ķ Žjóšminjasafni sumariš 1993 į beinum fyrstu Ķslendinganna viršast eindregiš benda til žess aš žau tengsl kynni aš vera meiri en t.d. Landnįmabók getur um. Austręnir gripir į Ķslandi gęti žvķ sżnt tvennt. Annars vegar verslunartengsl viš Noršur-Skandķnavķu, og hins vegar skyldleika Ķslendinga viš žį sem žar bjuggu.

Grein žessi birtist fyrst ķ bókinni Gersemar og Žarfažing  (1994), bók sem Žjóšminjasafn Ķslands gaf śt į 130 įra afmęli safnsins og sem Įrni Björnsson ritstżrši. Örlitlar višbętur hafa veriš geršar viš grein mķna hér.

Ķtarefni:  

Vilhjįlmur Örn Vilhjįlmsson, "Archaeological Retrospect on Physical Anthropology in Iceland". Populations of the Nordic countries Human population biology from the present to the Mesolithic." [Proceedings of the Second Seminar of Nordic Physical Anthropology, Lund 1990. Editors Elisabeth Iregren and Rune Liljekvist ]. Report Series from the Archaeological Institute, University of Lund No. 46 (1990), 198-214. Hęgt er aš lesa greinin hér ķ pdf sniši, en dįlķtinn tķma tekur aš hlaša hana nišur.

SJSAMI~1
Ivar Samuelsen, Sami frį Finnmörku

Fyrir nešan allar hellur

Žorlįksbśš 

Fyrirhuguš bygging Žorlįksbśšar ķ Skįlholti er einkennilegt mįl, sem sżnir aš menn lifa kannski į öšrum tķma en umheimurinn. Framkvęmdin hefur veriš kynnt eins og veriš vęri reisa eftirgerš af mišaldarkirkju frį tķmum Žorlįks helga. Svo fer fjarri. Žorlįksbśš var upphaflega byggš įriš 1527 og hefur ekkert meš 12. öldina aš gera. Hśn var byggš eftir bruna Įrnakirkju įriš 1527, og žį sem brįšabirgšaskżli yfir messuhald, bśš eša kapella eins og hśsiš kallašist ķ heimildum og fékk hśn sķšar nafniš Žorlįksbśš.

Įrni Kanelįs Johnsen žingmašur, sem hefur veriš stórtękur ķ endurgeršunum, segir aš Gunnari Bjarnasyni smķšameistara Žorlįksbśšar hinnar nżju hafi veriš brugšiš žegar skyndilega į lokastigi verksins hafiš komiš gagnrżni į verkefniš:

Honum varš ekki svefnsamt um nóttina eftir smķšar daglangt, en sķšla nętur dró hann miša śr Mannakornum sķnum, tilvitnunum ķ Biblķuna, og eftir žaš sofnaši hann vęrt.

Hann fékk tilvitnun śr 9. kafla Fyrra Konungabréfs žar sem segir aš žegar Salómon hafši lokiš viš aš byggja musteri Drottins vitrašist Drottinn honum ķ annaš sinn og sagši (3. vers): „Ég hef heyrt bęn žķna og grįtbeišni, sem žś barst fram fyrir mig. Ég hefi helgaš žetta hśs, sem žś hefur reist, meš žvķ lęt ég nafn mitt bśa žar aš eilķfu og augu mķn og hjarta skulu dvelja žar alla daga."

Jeremķah minn, hallelśja og ammen, svo Gunnar Bjarnason, sem reyndar er afar fęr smišur og hagur, smķšar į vegum Drottins. Gerši hann žaš lķka žegar hann smķšaši ęvintżrakirkjuna ķ Žjórsįrdal? Žaš var endurgerš kirkju į Stöng, sem ég rannsakaši sem fornleifafręšingur, sjį hér, hérhér og sér ķ lagi hér, en sem arkitektinn Hjörleifur Stefįnsson, meš smišinn Gunnar Björnsson ķ hirš sinni, įkvaš aš skrumskęla. Ég var śtilokašur frį endurgeršinni og kirkja sś sem reist var er ein stór vitleysa frį upphafi til enda. Ég hef aldrei lagt blessun mķna yfir hana, žó ég viti mest um žessa kirkju, og er įrangurinn ķ raun draumórar eins manns, Hjörleifs Stefįnssonar, sem oft hefur veriš frekar stórtękur ķ endurgeršunum sķnum, stórum sem smįum, sjį dęmi um žaš hér. Ekki var mér heldur bošiš til vķgslu Žjóšveldiskirkjunnar ķ Bśrfelli og sįrnaši mér žaš aušvitaš mjög.

Ég get gefiš yfirsmišnum og žess vegna fyrrverandi forsętisrįšherra og žeim sem borgušu fyrir kirkjuskömmina ķ Bśrfelli tilvitnun ķ sįlma og oršskviši viš hęfi, um svik og pretti. En ég leggst ekki svo lįgt aš leggja nafn Drottins mķns viš hégóma - og Žorlįksbśš er heldur ekkert annaš en hégómi.

Sannast sagna, žį finnast mér komnar of margar endurgeršir og "tilgįtubyggingar" į Ķslandi. Ķsland veršur meš žessu įframhaldi eitt stórt "fornminja-Disneyland". Betur hefši ef til vill tekist til, ef fornleifafręšingar hefšu getaš lišsinnt įhugamönnum um žessar byggingar ķ staš arkitekta. 

Ef menn vilja endilega reisa "Žorlįksbśš", vęri viš hęfi aš gera žaš fjarri steinsteypukirkjunni, og bśa meš tķš og tķma til „Skįlholt Theme-Park", (Fornleifasafniš ķ Skįlholti), reisa žar t.d. hina stóru mišaldakirkju, sem Höršur heitinn Įgśstsson teiknaši, reyndar allt of hįa, enda var hann žjóšernisrómantķker af gamla skólanum. En žaš vęri hęgt aš lękka bygginguna og spara efniviš. En öll svona verkefni eru aušvitaš draumórar, žótt stundum geti veriš gaman af žeim.

Af myndinni aš ofan mį ętla, aš landnįmsskjólukerlingin af mjólkurfernunum hér foršum sé enn ķ tķsku.

Ķtarefni: les hér.


Herminjar

Fast vegabréf į Völlinn

Herminjar hafa žvķ mišur ekki fengiš veršskuldaša athygli į Ķslandi. Į fundi žjóšminjavarša Noršurlandanna sem haldinn var ķ Borgarnesi įriš 1995 lżsti Žór Magnśsson žvķ blįkaldur yfir, aš į Ķslandi vęru engar įhugaveršar herminjar, žegar žjóšminjaveršir hinna Noršurlandanna voru aš ręša žaš sem dagsskrįrliš. Ķslenskir fornleifafręšingar hafa žó į sķšari įrum samviskulega skrįš herminjar og rśstir frį veru Breta og Bandarķkjamanna. Svo er lķka alltaf veriš aš tala um Herminjasafn. 

Hér skal hins vegar sögš saga af "forngrip", sem enn er ekki 100 įra, en sem segir samt mikla og merkilega sögu. 

Löngu įšur en ég fęddist bjó karl fašir minn um tķma ķ Keflavķk eša réttara sagt ķ Innri Njaršvķk. Ekki var hann žó Sušurnesjamašur, en hann fékk ekki lįn ķ banka nema aš hann lofaši aš reka nżstofnaša heildverslun sķna ķ Keflavķk en ekki ķ Reykjavķk. Bankastjórinn, sem setti žęr einkennilegu reglur, hafši eitt sinn veriš ķ ķslenska nasistaflokknum og honum leist vķst ekkert į föšur minn, sem ęttašur var śr Nišurlöndum. 

Pabba lķkaši dvölin ķ Innri Njaršvķk og Keflavķk vel. Tók hann herbergi og bķlskśr į leigu en eyddi lķka miklum tķma į Vellinum, enda įtti hann žar marga vini meš svipašan bakgrunn og hann. Hann fór žó öšru hvoru ķ rśtu til Reykjavķkur, žvķ žar žurfti hann aš skipa upp innflutninginum og koma honum ķ verslanir ķ Reykjavķk.

Pabbi var svo tķšur gestur į Keflavķkurflugvelli, eins konar Sloppy Joe, aš hann fékk Fast Gestavegabréf Nr. 10. Vęnti ég žess aš Bjarni Ben og ašrir gestir į Vellinum hafi einnig įtt Föst Gestavegabréf meš enn lęgri nśmerum en pabbi. Kannski į Björn Bjarnason enn skjöld föšur sķns og eins įnęgjulegar minningar og ég frį Vellinum. Kannski į Björn Bjarna sjįlfur svona skjöld? Oft hef ég velt fyrir mér, hvort konur žęr sem kallašar voru "Kanamellur" ķ "Įstandinu", hafi žurft aš bera svona merki, žegar žęr fóru į völlinn.

Sķšar, žegar ég var ungur drengur, 1968-1974, kom ég mikiš meš pabba upp į Völl, stundum hįlfsmįnašarlega. Žaš voru menningarlegar feršir.

Mér er sérstaklega minnisstęš ein heimsókn. Viš fórum žį meš eldri manni, sem hét Schuster, sem vann į launaskrifstofu Vallarins, til aš skoša rśssneskar flutningavélar, sem leyft hafši veriš aš millilenda į Ķslandi į leiš til og frį Kśbu. Viš komumst mjög nęrri vélunum og viti menn, Rśssarnir komu til okkar og voru hinir vinalegustu. Einn žeirra hafši greinilega gaman af börnum og gaf mér og öšrum dreng nokkur merki. Ég fékk t.d. litla brjóstnįl meš mynd af Lenķn sem dreng. Unglišaprjón žennan hélt ég mikiš upp į og kenni honum oft um aš ég geršist sósķalisti um tķma. Ég notaši hann einnig sem vopn!: Ķ MH kenndi ungur stušningmašur Sjįlfstęšisflokksins mér um aš ég hefši ręnt honum og fęrt hann sušur ķ Straum meš valdi įsamt öšrum. Hann įsakaši żmsa um žaš sama, įšur en hinir einu sönnu glęponar fundust. Ég tók žetta vitanlega stinnt upp og stakk Lenķnprjóni mķnum ķ rass fórnarlambs mannrįnsins. Sķšar var žessi góši mašur, sem ég stakk meš Lenķn, m.a. lögreglumašur į Seltjarnarnesi, fręgur fyrir aš sekta menn fyrir hrašaakstur, lögfręšingur og eigandi sśludansstašar, įšur en hann var allur. Blessuš sé minning hans.

Ég finn ekki lengur Lenķnnįlina, en tel vķst aš ég hafi nįš henni śr rassi fórnarlambs mannręningjanna. Var hśn lķtiš notuš eftir žaš. Vegabréf pabba į Keflavķkurflugvöll geymi ég hins vegar eins og annaš erfšagóss, og mun žaš ganga ķ arf mann fram af manni, žvķ aldrei veit mašur hvenęr mašur hefur not fyrir slķkan skjöld.

Lenķnnįl, sem mun hafa veriš svokallašur Oktyabryonok pinni fyrir ungliša, meš blóši sśludansstašareiganda er kannski ekki hinn kręsilegast minjagripur aš halda ķ. Ef ég finn hann, gef ég hann frekar Žjóšminjasafninu, žvķ hann tengist į óbeinan hįtt einu furšulegast glępamįli sem upp kom į 8. įratug sķšustu aldar, mannrįni ķ Menntaskólanum viš Hamrahlķš, en žaš er ekki fornleifamįl.

Fęrsla žessi birtist įšur hér og er nś örlķtiš betrumbętt.


Stiklur śr sögu fornleifafręšinnar į Ķslandi - 1. hluti

Eldjįrn ofan ķ kumli meš fjórum öšrum  1948
 

Saga fornleifafręšinnar į Ķslandi hefur óneitanlega stundum veriš mjög įtakasöm į sķšustu įratugum og mun vķst vera žaš enn. Margir fornleifafręšingar "böršust" um žau fįu störf sem ķ boši voru į Ķslandi. Ķ eina tķš var vķst nóg aš žaš vęri einn fornleifafręšingur (sjį mynd), žó svo aš hann vęri ekki einu sinni fullmenntašur ķ greininni. Hann bauš fyrirmönnum meš sér ofan ķ kuml og žaš var talin vera įgętis fornleifafręši.

Enn fleiri fornleifafręšingar eru nś į markašinum, en lķtiš er aš gera hjį flestum eftir hiš ķslenska efnahagshrun, nema kannski hjį prófessornum ķ fornleifafręši viš Hįskóla Ķslands. Hann er ekki einu sinni fornleifafręšingur, heldur sagnfręšingur. Kannski var kennsla ķ greininni viš Hįskóla į Ķslandi tįkn um ašvķfandi vanda eins og ķ žjóšfélaginu öllu. 

Hér fylgir fyrsta umfjöllun mķn meš sönnum sögum śr fornleifafręšinni į Ķslandi, og fjallar hśn mest um rįšningar manna, en einnig um klķkuskap, ęttartengsl og kannski öfund og illgirni.

Sumir erlendir fornleifafręšingar hafa haldiš žvķ fram, aš ķslenskir starfsbręšur žeirra leiki Sturlungaöld ķ frķstundum sķnum, og jafnvel öllum stundum. Ekki hafa menn žó fariš varkosta af žvķ, aš erlendir ašilar, sem hafa komiš meš hendur fullar fjįr til landsins og settu ķ fornleifarannsóknir sem nżst gįtu žeim sjįlfum, hafi leikiš lykilhlutverk ķ skįlmöldinni. Saklausir af deilum ķ stétt fornleifafręšinga eru heldur ekki kindugir karlar ķ öšrum greinum į Ķslandi, sem sįu uppgang fornleifafręšinnar sem samkeppni og hótun. Sķšar mun ég greina frį Bandarķkjamanni nokkrum, sem hafši ķ hótunum viš ķslenska fornleifafręšinga. Žaš er heldur ódęll fursti, sem sumir kollega minna eru enn ķ vasanum į.

Vegna hefšar į Ķslandi, žótti lengi vel ekkert žvķ til fyrirstöšu aš rįša menn fyrir ęttartengsl, klķku, flokkatengsl og jafnvel vegna śtlits, frekar en af veršleikum og verkum. Lengi vel var hęgt aš fį vinnu viš Žjóšminjasafn Ķslands įn žess aš hafa lokiš prófum, og jafnvel meš žvķ aš kalla sig eitthvaš sem mašur gat ekki stašfest meš vķsun til prófgrįša eša rannsókna viš hįskóla.

Er ég hóf störf į Žjóšminjasafni Ķslands įriš 1993 fékk ég stöšu mķna vegna tilskilinnar menntunar og reynslu. Afhenti ég prófskķrteini og var dęmdur hęfastur umsękjenda. Ég var glašur og hinir umsękjendurnir leišir eins og gengur. Enginn klķkuskapur eša pólitķk var meš ķ spilunum og frķšleiki minn er svo takmarkašur, aš hann hefur örugglega ekki haft įhrif į stöšuveitinguna.

En eftir nokkra mįnuši ķ starfi var ég bśinn aš fį rękilega nasažefinn af žeim hörmungum sem rišiš höfšu yfir vegna žess aš ég var rįšinn, en ekki einhver annar gęšingur einhverrar klķku śt ķ bę, og var žaš ekki sķst vegna žess aš ég var rįšinn ķ tķš Gušmundar Magnśssonar, sem į tķmabili var settur Žjóšminjavöršur vegna vandamįla viš rekstur og stjórnun Žjóšminjasafns undir fyrri žjóšminjaverši. Hann įtti aš endurreisa safniš, žaš vildu margir žeirra sem unnu žar ekki, og hann fékk heldur aldrei aš ljśka starfi sķnu vegna pólitķsks baktjaldamakks og einhvers innra óešlis ķ Sjįlfstęšisflokknum.

Hįskóli Ķslands įtti sęti ķ Žjóšminjarįši, žegar ég var bešinn um aš setjast ķ fornleifanefnd. Mašur nokkur ķ śr hįskólanum, sem kominn var śt af hreinskyldleikaręktušu slekti Hriflu Jónasar, žótti aušvitaš mesta óhęfa aš vera aš setja vel menntašan fornleifafręšing ķ Fornleifanefnd og vildi fį annan umsękjanda, sem ekki hafši lokiš sérlega löngu nįmi frį Svķžjóš, žó žaš vęri ekki ķ réttri grein. Samt varš nś ofan į, aš ég varš nefndarmašur, en fannst ég ekki sérlega velkominn, žvķ formašurinn, prófessor ķ lögfręši viš HĶ, var ekki vanur žvķ aš menn spyršu erfišara spurninga ķ opinberum nefndum. Žaš įtti ég nefnilega til.

16. janśar įriš 1995 rennur ķ gegnum faxvél Žjóšminjasafnsins póstfax frį Póst og Sķmastöš 1 ķ mišbę Reykjavķkur. Faxiš var frį NN og innihaldiš sést hér. Žarna voru komnar tregafullar vķsur og hįlfkvešnar, žar sem żmislegt var gefiš ķ skyn, og töldu fróšir menn žessu vera beint aš minni persónu. Mér var mikiš skemmt.

Töldu enn fróšari menn, aš NN vęri mašur, sem enn vęri ekki bśinn aš nį sér eftir rįšningu mķna viš Žjóšminjasafn Ķslands. Ég skildi ekkert ķ žessum ęsingi manna. NN, sendi m.a. žetta

Gott er aš toga titla

Sem telja menn kannski fulllitla

Ég veit fyrir satt

aš žeir vaxa mjög hratt

ef fariš er viš žį aš fitla

                  höfundur er óžekkur

Žarna var veriš aš gefa ķ skyn aš einhver starfsmašur Žjóšminjasafnsins vęri meš falsaša pappķra upp į vasann, sem er aušvitaš mjög alvarleg įsökun, enda žorši NN ekki aš koma fram undir nafni.

Žó fornleifanefndin sé fyllt hef ég séš

Fjölmargan į henni galla

Einkum žann helstan aš ekki er hśn meš

öllum Mjalla

                       höfundur er óžekkjanlegur

 

Žegar fariš var aš rannsaka, hver žessi tregafulli mašur, NN , var, kom fljótlega ķ ljós, aš rithönd mannsins vęri sś sama og arkitekts nokkurs sem hafši starfaš mikiš fyrir Žjóšminjasafniš og žegiš žašan stóran hluta af lķfsvišurvęri sķnu. Borin var saman skrift žess manns og NN, og kom ķ ljós aš žetta var einn og sami mašurinn. Vķsurnar töldu sumir, aš mįgur hans hefši samiš, enda er hann žjóšfręgt skįld, sem meira aš segja ólst upp ķ Žjóšminjasafninu. Fyrrum ķbśar safnsins voru enn aš skipta sér aš rįšningum manna žar į bę.

Žar sem fornleifafręšingar į Ķslandi kalla ekki allt ömmu sķna, gleymdi ég žessu fljótlega, enda starf mitt mikiš og enga hafši ég fengiš starfslżsingu, vegna deilna um žaš į efri hęšum samfélagsins. Ég vissi einnig, aš ķ žessu mįli gilti žaš fornkvešna: Margur heldur mig sig, og skal žaš skżrt hér:

AMMA
Amman var aš sögn fjölmišla alķslensk, ķ saušskinnskóm og meš skśf śr hrosshįri

 

NN, og kona hans, unnu nefnilega įriš 1994 til veršlauna fyrir handverk sem žau afhentu reynsluverkefni sem bar einmitt nafniš Handverk. Žau hjónin fegnu veršlaunin fyrir žjóšlegasta hlutinn, og Vigdķs Finnbogadóttir forseti afhenti žeim žau meš mikilli višhöfn. Handverksstykki žeirra hjóna bar heitiš Amma ęsku minnar, og var žaš peysufatakerling meš spangargleraugu og prjónaša vettlinga, sem hékk ķ gormi. Žegar var togaš ķ pilsfaldfaldinn į henni, sveiflašu hśn englavęngjum sķnum. Samkvęmt veršlaunatilkynningu var hśn śr ķslensku birki, rošskinni, ull, endurnżttum pappķr og o.fl.

Einn galli var bara į gjöf Njaršar, en hann var sį, aš amma ęsku žeirra var ekki eins frumleg og žjóšlega hugmynd og dómnefndin įleit, žvķ žetta var stolin hugmynd. Frekar žjófleg en žjóšleg. Į verkstęši fyrir fatlaša ķ Wuppertal ķ Žżskalandi hafi ķ nokkur įr veriš framleiddur Dragenflieger, sem kunni sams konar kśnstir og amma herra og frś NN. Fyrirtękiš Wupper Exquisit Betrieb ķ Wuppertal var aš vonum ekki įnęgt meš žennan hugmyndastuld, og aldrei varš neitt śr framleišslu ömmunnar, žó svo žaš hafi stašiš til. Pappķrarnir voru nefnilega ekki ķ lagi, skķrteinin ekki rétt śtfyllt, fjölmargir voru į mįlinu gallar og virtist sem einhver hefši veriš aš fitla.  

Dragenflieger
Onkel Wupper von Wuppertal

Skįldmęltur mašur ķ stétt fornleifafręšinga, sem er hiš mesta hrįkaskįld aš mķnu mati, sendi mér eftirfarandi ambögu, žegar hann frétti af umbreytingu Herr Dragenfliegers ķ noršlenskt kerlingarhró:

Af hverju žetta pķskur

žótt afi hann sé žżskur

hann fer oft ķ schkśf og peysu

vekur meš žvķ mikla hneisu

um daginn fékk hann prķsa

fyrir aš vera schkvķsa

hann var algjört Favorķt

enda ein bischen Transvestit  


Barbara ķ Kapelluhrauni

Barbara ķ Nżjahrauni

Įrin 1950 og 1954 rannsakaši Kristjįn Eldjįrn litla kapellurśst ķ svoköllušu Kapelluhrauni sunnan viš Hafnarfjörš. Hann skrifaši um žaš grein ķ Įrbók Hins ķslenzka Fornleifafélags 1955-56, "Kapelluhraun og Kapellulįg" og sķšar ķ bók sķna Hundraš įr ķ Žjóšminjasafni.

Löngu sķšar fóru menn aš ryšja allt svęšiš sunnan Reykjanesbrautar gegnt įlverinu ķ Straumsvķk, žar sem kapellan liggur. Žį voru brjįluš įform um aš stękka įveriš sunnar Reykjanesbrautar. Allt var reyndar sléttaš įšur en tilkynnt var um hinn mikla framkvęmdavilja. Meš jaršżtum og dżnamķti hefur landslaginu žarna veriš breytt ķ aušn, eins og eftir tvęr sęmilegar kjarnorkusprengjur. Į sķšustu mķnśtu ķ ęšinu mundu menn eftir blessašri kapellunni, sem žarna stóš, og björgušu henni frį išnvęšingunni. Hśn stendur nś eftir į hraunstalli ķ mišri aušn ķslenskrar ónįttśru, eins og ljót minning um mannsins skammsżni. 

Fįtt er reyndar fornt viš žį kapellu, sem nś mį finna viš Reykjanesbrautina, nema stašsetningin. Um er aš ręša uppgert nśtķmamannvirki (frį žvķ į sjöunda įratug 20. aldar), hlašiš meš öšru lagi en upphaflega og į ķ raun lķtiš skylt viš žį rśst sem Kristjįn Eldjįrn rannsakaši og teiknaši. Kažólskir menn į Ķslandi hafa svo komiš fyrir lķkneski af heilagri Barböru śr bronsi ķ rśstinni.

Hrauniš, žar sem kapellan er, hefur veriš nefnt Kapelluhraun, en įšur var žaš kallaš Bruninn, og enn fyrr Nżjahraun, eftir aš žar rann hraun į 12. öld (į tķmabilinu 1151-1188). Viš nżhlašna kapelluna hefur veriš hamraš nišur staur meš merki sem upplżsir aš žarna sé aš finna rišlżstar fornminjar.

Merkasti forngripurinn sem Eldjįrn fann ķ kapellunni var brot af lķkneski af heilagri Barböru frį mišöldum, 3.3 sm aš lengd (sjį mynd aš ofan, ljósm. VÖV). Löngu sķšar setti ég žetta lķkneski ķ samhengi viš heimssöguna og sżndi fram į uppruna žess ķ Hollandi, sem og aldur žess. Lķkneskiš er ęttaš frį borginni Utrecht, žašan sem föšurmóšir mķn var aš hluta til ęttuš, og er gert ķ pķpuleir (blįleir). Mjög lķk lķkneski hafa fundist ķ Utrecht. Skrifaši ég grein um uppgötvun mķna aš beišni Kristjįns Eldjįrns ķ Įrbók. Ég uppgötvaši reyndar uppruna lķkneskisins eftir aš fašir minn heitinn keypti handa mér yfirlitsrit um fornleifafręši ķ Hollandi, žar sem var aš finna ljósmynd af hlišstęšu Barböru ķ Kapelluhrauni.

Barbara van Utrecht
Barbara frį Utrecht ķ Hollandi

 

Barbara var pķslarvottur, sem samkvęmt helgisögum var uppi ķ lok 3. aldar e. Kr.. Hśn var heišingi sem gerst hafši kristin į laun. Fašir hennar gętti meydóms hennar vel og lęsti hana inni ķ turni eins og geršist į žessum tķmum. Žaš skipti ekki miklu mįli, žvķ hśn hafši heitiš žvķ ekki aš giftast eftir aš hśn geršist kristin. Eitt sinn er fašir hennar fór ķ reisu lét hann byggja fyrir dóttur sķna bašhśs. Mešan hann var ķ burtu, lét Barbara setja žrjį glugga ķ bašhśsiš, ķ staš žeirra tveggja glugga sem fašir hennar, heišinginn, hafši fyrirskipaš. Hinir žrķr gluggar Barböru įttu aš tįkna hina heilögu žrenningu. Žegar fašir Barböru kom śr feršalaginu sleppti hann sér og ętlaši aš höggva dóttur sķna meš sverši. Bęnir Barböru uršu til žess aš gat kom į veggin į turni hennar og hśn flżši śt um žaš upp ķ gil eitt nįlęgt. Seinna nįšu vondir menn henni og hśn var pķnd og loks hįlshöggvin af föšur sķnum, žegar heišingjarnir voru bśnir aš fį sig sadda af alls kyns kraftaverkum sem įttu sér staš ķ dżflissunni.

Hér mį lesa įgęta samantekt um kapelluna ķ Kapelluhrauni, sem er skrifuš af rannsóknarlögreglumanni sem dreif sig ķ fornleifafręšinįm viš HĶ. Ég leyfi mér aš sekta "fornleifalögguna" fyrir aš gleyma einni grein viš yfirferšina um kapelluna. En hann lęrši ķ HĶ, svo viš slįum ašeins af sektinni, svo hann fari ekki į Hrauniš, žvķ ķ HĶ mį ekki nefna suma ķslenska fornleifafręšinga į nafn eins og hér greinir. 

kapellan_2009_pan

Lķkžrįi biskupinn ķ Skįlholti

innsigli_jons_biskups_finkenows_2

Jón

nokkur var biskup ķ Skįlholti frį 1406 til 1413. Afar lķtiš er vitaš um žennan Jón, nema aš hann var hinn fjórši mešal Jóna (Jóhannesa) į biskupsstóli ķ Skįlholti. Ķ sķšari heimildum var hann oft nefndur Jón danski. Hann var einn af fyrstu dönsku embęttismönnunum į Ķslandi. Įšur en žessi Jón hneppti Skįlholtsstól hafši hann veriš įbóti ķ Munkalķfi ķ Björgvin, sem var eitt rķkasta klaustur Noregs. Žegar Jón var kominn til Ķslands reiš hann vķsitasķu noršur um land, žar sem honum var vel  tekiš. Mikiš meira en žetta er nś ekki vitaš um blessašan Jón.

Viš vitum einnig, aš Jón hefur lķklega ekki gengiš heill til skógar, og vęntanlega hefur hann žvķ veriš sendur til Ķslands til aš deyja drottni sķnum meš Ķslendingum. Hann var holdsveikur og dó į biskupsstóli įriš 1413. Ķ pįfabréfi frį 24. jślķ 1413, sem Jóhannes XXIII pįfi ritaši biskupinum ķ Lżbķku (Lübeck), er meginefniš veikindi Jóns biskups į Ķslandi. Pįfi baš biskupinn ķ Lübeck um aš grennslast fyrir um hvort presturinn Įrni Ólafsson, sem sķšar varš biskup ķ Skįlholti, vęri nothęfur til aš hafa andlega og veraldlega forsjį meš  „žeim söfnuši į śthafseyju , sem męlt sé aš fyrirfinnist į enda veraldar" Samkvęmt bréfi pįfa var Jón yfirkominn af sjśkdómnum, og hold hans og bein hrundu af fótum og höndum.

Förum nś hratt yfir sögu. Įriš 1879 fundu menn innsiglisstimpil ķ jöršu ķ Įrósi ķ Danmörku. Innsiglisstimpillin hafši tilheyrt Jóni biskupi ķ Skįlholti. Į innsiglinu mįtti lesa žetta:  

 + SIGILLU: IohIS: [DEI:GRA:EPIS] COPI:SCALOT

Enginn Ķslendingur frétti af žessu innsigli įšur en ég gerši žaš skömmu eftir aš ég hóf nįm ķ fornleifarfręši viš hįskólann ķ Įrósi įriš 1980. Ég hafši samband viš Kristjįn Eldjįrn forseta Ķslands og ritstjóra Įrbókar Hins ķslenzka Fornleifafélags, (žegar enn var stķll var yfir žvķ riti), og hann hvatti mig umsvifalaust til aš skrifa grein um innsigliš, sem mį lesa hér.

Eftir langa og lęrša skżringu į žvķ hvaša Jón hefši getaš įtt innsigliš, komst ég aš žeirri nišurstöšu aš innsiglisstimpill žessi  hefši tilheyrt Jóni hinum fjórša ķ Skįlholti og aš hann hefši lķklega veriš aš ęttinni Finkenow.  Ęttmašur Jóns, Nikulįs (Niels), hafši veriš erkibiskup ķ Nišarósi. Niels var illa žokkašur af Noršmönnum. Ręndi hann dżrgripum kirkjunnar žegar hann hvarf frį Nišarósi. Upphaflega var žessi Finkenow fjölskylda komin sunnan śr Žżskalandi til Danmerkur.

Sķšar hef ég hallast meira aš žeirri skošun, sem ég višra ašeins ķ greininni, aš lķklegast hafi žessi stimpill veriš geršur af óprśttnum nįungum sem ętlušu sér aš misnota nafn Jóns Skįlholtsbiskups ķ Danmörku. Lķkžrįir menn eru oft misnotašir.

Nżlega fann ég, ķ gömlum pappķrum, möppu meš gögnum sem ég vinsaši aš mér žegar ég skrifaši  mķna fyrstu grein ķ fornleifafręšinni. Žar var lķka aš finna žetta bréf frį dr. Kristjįni Eldjįrn, sem ég varš žeirrar įnęgju ašnjótandi aš kynnast. Hann bauš mér žrisvar sinnum heim til sķn ķ morgunkaffi snemma į sunnudagsmorgnum žegar ég var į Ķslandi yfir sumarmįnušina. Hann śtvegaši mér einnig vinnu viš fornleifauppgröft meš einu sķmtali. Hann hvatti mig til aš rita tvęr fyrstu greinar mķna fyrir Įrbók Fornleifafélagsins og til žess aš sękja um fjįrmagn til aš hefja fornleifarannsóknir ķ Žjórsįrdal.

Įšur birt hér 30.7.2009, birt hér stytt meš betrumbętum.

Innsigli jóns negatķvt
Spegilmynd innsiglisstimpilsins

Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband